vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak

Naprave


Uvod

Zakon o varstvu okolja ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem, ki je temeljni pogoj za trajnostni razvoj, in v tem okviru določa: temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja.

Kaj je naprava?

Osnovna enota pri varstvu okolja je naprava. Naprava je nepremični vir onesnaževanja (nepremična tehnološka enota) za katero je določeno, da lahko povzroča onesnaževanje zunanjega zraka, ker v njej poteka eden ali več tehnoloških procesov. Na istem kraju lahko potekajo še drugi neposredno tehnološko povezani procesi, ki prav tako povzročajo emisijo snovi v zrak. Naprave so tudi objekti za vzrejo živali, ki so vključeni v proizvodno enoto posameznega kmetijskega gospodarstva. Med naprave sodijo še območja za:

  • pridobivanje mineralnih surovin,
  • obdelavo, predelavo, pretovarjanje ali skladiščenje mineralnih surovin ali njim podobnih materialov,
  • predelavo ali obdelavo pred odstranjevanjem trdnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno z vsemi stavbami, gradbenimi inženirskimi objekti in stroji, ki so na območju namenjenimi izkopavanju, obdelavi, predelavi, pretovarjanju ali skladiščenju. Vendar se emisija snovi v zrak iz motorjev z notranjim zgorevanjem, ki so namenjeni za pogon teh strojev, ne šteje za emisijo snovi iz naprave, če se v njih uporablja gorivo, ki je na trgu dosegljivo končnim uporabnikom.

Vrednotenje emisije snovi se uporablja za eno napravo ali več naprav skupaj, če so priključene na skupno napravo za čiščenje odpadnih plinov. Pri napravi za čiščenje odpadnih plinov se vrednoti emisija snovi v zrak na njenem izpustu.

Glavne zahteve za naprave

Za zagotavljanje varovanja ljudi, njihovega zdravja in okolja pred škodljivimi učinki onesnaževanja zunanjega zraka zaradi emisije snovi v zrak so določene zahteve za obratovanje naprav:

  • obratovanje naprave ne vpliva škodljivo na zdravje ljudi, ki prebivajo ali se zadržujejo v okolici naprave, če odvodniki iz naprave ustrezajo zahtevam o njihovi višini in emisija snovi iz naprave, skupaj z emisijo snovi iz drugih naprav, ne presega mejnih vrednosti ter ciljnih vrednosti kakovosti zunanjega zraka na območju vrednotenja naprave,
  • obratovanje naprave zagotavlja varstvo ljudi in okolja pred škodljivim učinki onesnaževanja zraka, če ne povzroča čezmerne obremenitve okolja zaradi preseganja mejnih vrednosti emisije snovi, določenih s predpisi,
  • obratovanje naprave je skladno s prepovedmi, omejitvami in ukrepi preprečevanja in zmanjševanja emisije snovi skladno z zahtevami iz predpisov,
  • za obratovanje naprave je pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje, če je njegova pridobitev za obratovanje naprave predpisana,
  • zagotavlja se izvajanje obratovalnega monitoringa emisije snovi v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ali v skladu s programom obratovalnega monitoringa emisije snovi, ki je določen z okoljevarstvenim dovoljenjem, če je pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave predpisana,
  • o obratovanju naprave za čiščenje odpadnih plinov se vodi obratovalni dnevnik skladen s poslovnikom in predpisi.

Poleg naštetih zahtev se določa še ukrepe in postopke za preprečevanje ali zmanjševanje onesnaženosti zraka iz naprav, ukrepe za varovanje zdravja ljudi v okolici naprav, ki kot nepremični viri onesnaževanja zaradi svojega obratovanja povzročajo onesnaževanje zunanjega zraka, ter ukrepe za zagotavljanje varstva ljudi in okolja pred škodljivim učinki onesnaževanja zunanjega zraka zaradi emisije snovi v zrak iz teh naprav.

Zakonska podlaga

Na podlagi Zakona o varstvu okolja je bilo od leta 1996 do danes sprejeto že veliko število podzakonskih predpisov. Spodaj so na kratko opisani tisti, ki urejajo emisijo snovi v zrak.

Osnovni podzakonski predpis, ki ureja emisijo snovi v zrak je Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Ta predpis določa zahteve za obratovanje naprave, splošne mejne vrednosti emisije snovi v zrak, način vrednotenja emisije, pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, zahteve za mejne vrednosti in uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi v zrak, zahteve za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na območju vrednotenja obremenitve zunanjega zraka, ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka na območju vrednotenja obremenjevanja zunanjega zraka, pogoje za prilagoditev obstoječih naprav določbam te uredbe. Predpis je splošen in ureja emisijo iz vseh naprav.

Nekatere naprave imajo dodatne zahteve, ki so zapisane v drugih uredbah. Trenutno obstaja 23 uredb, ki pokrivajo emisijo v zrak iz naprav iz različnih dejavnosti. Te uredbe določajo mejne vrednosti emisije snovi v zrak in ukrepe za zmanjševanje emisije v odpadnih plinih. Mejne vrednosti so lahko izražene kot koncentracija snovi, kot mejni masni pretok snovi, kot količina vlaken v odpadnih plinih, kot emisijski delež, ki je razmerje med maso snovi v odpadnih plinih in maso snovi v surovini, ali kot emisijski faktor, ki je razmerje med maso snovi v odpadnih plinih in maso izdelka ali surovine. Področja, pokrita z omenjenimi specifičnimi predpisi, so:

  • proizvodnja aluminija,
  • priprava asfaltnih zmesi,
  • naprave, ki uporabljajo azbest,
  • naprave za skladiščenje in pretakanje motornega bencina,
  • proizvodnja cementa,
  • uporaba fluoriranih toplogrednih plinov,
  • uporaba halogeniranih hlapnih organskih spojin,
  • uporaba hlapnih organskih spojin,
  • proizvodnja keramike in opečnih izdelkov,
  • proizvodnja lesnih kompozitov,
  • livarna – aluminij in magnezij,
  • livarna – siva litina, zlitine železa in jeklo,
  • male in srednje kurilne naprave,
  • nepremični motorji in plinske turbine,
  • odlagališča odpadkov,
  • sežigalnice odpadkov in sosežig odpadkov,
  • snovi, ki tanjšajo ozonski plašč,
  • pridobivanje svinca in njegovih zlitin iz sekundarnih surovin,
  • velike kurilne naprave (LCP),
  • naprave za vroče pocinkanje,
  • proizvodnja titanovega dioksida.