vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak

Predpisi

Zakon o varstvu okolja ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja.

Iz Zakona o varstvu okolja izhajajo številni podzakonski predpisi, spodaj so na kratko opisani tisti, ki urejajo odvajanje odpadnih voda.

EMISIJE SNOVI IN TOPLOTE PRI ODVAJANJU ODPADNIH VODA IZ NAPRAV

Na podlagi Zakona o varstvu okolja je bilo od leta 1996 do danes sprejetih že precejšnje število podzakonskih predpisov.

Osnovni podzakonski predpis, ki ureja odvajanje odpadnih voda v vodno okolje je Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Ta predpis določa splošne mejne vrednosti emisij toplote in snovi v vode in javno kanalizacijo, način vrednotenja teh emisij, prepovedi, omejitve in druge ukrepe zmanjševanja emisij ter vsebino okoljevarstvenega dovoljenja. Predpis je splošen in ureja emisije iz čistilnih naprav in vseh ostalih naprav.

ČISTILNE NAPRAVE

Emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ureja Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS št. 98/15), ki določa:

- merila občutljivosti vodnih teles površinskih voda,
- mejne vrednosti emisije snovi,
- ukrepe zmanjševanja emisije snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode in
- monitoring stanja vodnih teles, v katera se odvajajo komunalne odpadne vode.

Citirana uredba določa tudi posebne zahteve v zvezi z obratovanjem malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE ter vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe in oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za izvajanje javne službe.

Občutljiva območja so definirana  v Pravilniku o občutljivih območjih (Uradni list RS št. 98/15).

Država je za potrebe ureditve področja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod sprejela tudi Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje od 2005 do 2017. Ta za vsa poselitvena območja v Sloveniji natančno opredeljuje kakšno komunalno infrastrukturo na tem področju je potrebno zgraditi in do kdaj.

INDUSTRIJSKE NAPRAVE

Ostale uredbe, ki prav tako določajo mejne vrednosti emisij in ukrepe za zmanjševanje emisij veljajo za posamezne industrijske oziroma storitvene dejavnosti. Trenutno obstaja 40 uredb, ki pokrivajo emisije pri odvajanju odpadnih vod iz naprav iz različnih dejavnosti in ti predpisi določajo mejne vrednosti emisij glede na posebnosti odvajanja odpadnih vod v tej dejavnosti. Mejne vrednosti so lahko izražene kot koncentracija snovi, kot količina snovi na maso izdelka ali surovine (emisijski faktor) ter kot maksimalna letna dovoljena količina posamezne odvedene nevarne snovi. Področja, ki so pokrita z omenjenimi specifičnimi predpisi so naslednja:

MONITORING ODPADNIH VODA

Zaradi nadzora nad izvajanjem ukrepov zmanjševanja onesnaževanja voda ter doseganjem mejnih emisijskih vrednostih je potreben monitoring teh odpadnih voda. Glavni predpis, ki ureja to področje je Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda. Predpis natančno določa vrste parametrov, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih vod, metodologijo vzorčenja in merjenja parametrov ter pretoka odpadnih vod, vsebino poročila o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu ter navodila za njegovo pripravo, ter način in obliko sporočanja podatkov Agenciji RS za okolje ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja prve meritve in emisijski monitoring.

OKOLJSKA DAJATEV 

Država spodbuja zmanjševanje onesnaževanja z odpadnimi vodami in zmanjševanje rabe vode tudi s finančnimi ukrepi. Eno najpomembnejših na tem področju je zbiranje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

Način obračunavanja in plačevanja okoljske dajatve določa Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Višina plačila okoljske dajatve se določi s Sklepom o določitvi cene za enoto obremenitve voda.

STANJE VODA

Za potrebe načrtovanja ukrepov in ugotavljanja rezultatov posameznih sprejetih ukrepov zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja je država sprejela tudi predpise, ki urejajo in spremljajo stanje voda. Tu so najpomembnejši predpisi, ki urejajo površinske in podzemne vode. Določajo standarde kakovosti površinskih in podzemih voda ter pravila o monitoringu stanja teh voda.

OPERATIVNI PROGRAMI

Slovenija je z namenom doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda do leta 2015 sprejela tudi 3 operativne programe v zvezi z odvajanjem nevarnih snovi z odpadnimi vodami.

Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji (Sklep Vlade z dne 26.2.2004)

Iz programa izhaja, da emisije živega srebra in njegovih spojin iz razpršenih in točkovnih virov onesnaževanja ne predstavljajo tveganja za vodno okolje v Sloveniji, z izjemo reke Idrijce in Soče v kateri se v času visokih voda spirajo ostanki rudarjenja in pridelave živega srebra v Idriji. Program predvideva dva ključna sklopa ukrepov: vzpostavitev sistema za zbiranje amalgamov iz zobozdravstvenih ordinacij in nadaljevanje proučevanja transporta in odlaganja živega srebra v rekah, rečnih naplavinah in v prsti ter akumulacije živega srebra v prehranjevalnih verigah kopenskih in vodnih ekosistemov na območju Idrijce in Soče. 

Operativni program preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja z nevarnimi kloriranimi ogljikovodiki iz razpršenih virov onesnaževanja (Sklep Vlade z dne 15.4.2004)  

Operativni program zajema 15 kloriranih ogljikovodikov, ki so razvrščeni v tri skupine. V prvi skupini so tisti, za katere bodo neposredno veljala določila evropske uredbe, ki se nanaša na izvajanje Stockholmske konvencije in Protokola o POP-sih, zaradi česar zanje posebni ukrepi niso potrebni. V drugi skupini so nevarni klorirani ogljikovodiki, ki so v Sloveniji prisotni v zanemarljivih količinah in naj ne bi imeli negativnega vpliva na površinske vode – tudi zanje posebni ukrepi niso potrebni. V tretji skupini so trikloroeten, tetrakloroeten in triklorometan, za katere so v operativnem programu opredeljeni ukrepi, ki se nanašajo na obrate za kemično čiščenje tekstilij.

Operativni program zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi in drugimi nevarnimi snovmi (Sklep Vlade z dne 27.5.2004)

V operativnem programu so določene nevarne snovi, ki jih evropski predpisi ne urejajo, imajo pa v slovenskem prostoru lahko zaradi velike uporabe pomembne negativne vplive na vodno okolje in s tem na dobro ekološko stanje površinskih voda. Za te snovi so v programu navedeni ukrepi zmanjševanja ali preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja zaradi njihovih emisij. Opredeljeno je tudi spremljanje stanja vodnega okolja na nacionalnem nivoju, z namenom, da se vzpostavi nadzor nad emisijami nevarnih snovi v vode in v skladu z Okvirno vodno smernico doseže dobro kemijsko stanje slovenskih površinskih voda. V program so vključene tudi t.i. prednostne snovi, ki so na evropskem seznamu Okvirne vodne smernice in katerih standardi kakovosti okolja bodo določali dobro kemijsko stanje površinskih voda.