| Vprašanja in odgovori
Emisije v vode |
Prosim za tolmačenje prvega odstavka 7. člena Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07). Zanima me ali je dodatni parameter odpadne vode za naprave, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo tudi parameter, ki za odvajanje v javno kanalizacijo nima mejne vrednosti, za odvajanje v vode pa jo ima. |
Prvi odstavek 7. člena Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07) določa, da so za industrijsko napravo, za katero velja specifična uredba dodatni parametri tisti parametri, za katere specifična uredba določa mejne vrednosti. V naslednjih odstavkih citiranega člena pa je določeno kateri parametri so poleg navedenih tudi lahko dodatni parametri. Pri določanju nabora dodatnih parametrov je torej potrebno celovito upoštevati vse za posamezno napravo relevantne odstavke 7. člena citiranega pravilnika. Vsekakor se celotni nabor (osnovne in dodatne parametre) določi v izreku okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave glede emisij v vode. V nabor parametrov se ob upoštevanju prvega odstavka 7. člena citiranega pravilnika vključi tiste, ki imajo mejno vrednost, ob upoštevanju ostalih odstavkov 7. člena pa se dodatni parametri vključujejo v nabor ne glede na dejstvo ali imajo mejno vrednost ali ne. Vse zapisano se nanaša samo na dodatne parametre, zato ne smete pozabiti, da se v skladu z določili 5. člena citiranega pravilnika vedno obvezno določajo tudi osnovni parametri, ne glede na to ali je zanje predpisana mejna vrednost ali ne.
|
Kdo lahko izvaja meritev parametrov za katere ni pooblaščen nihče izmed pooblaščenih izvajalcev monitoringa odpadnih vod? |
Trenutno je med parametri, ki jih najdemo v naboru predpisov s področja odpadnih voda še 6 takih parametrov za katere ni akreditiran nihče izmed pooblaščenih izvajalcev monitoringa odpadnih vod. To so: telur, titan, volfram, kationski tenzidi, triklorobenzen in polarna organska topila. Smatramo da se glede na to, da se meritve teh parametrov v RS zelo redko uporabljajo za odpadne vode, trenutno lahko obrnete na laboratorije, ki razpolagajo s primerno opremo in znanjem za analizo omenjenih laboratorijev. V pomoč vam ponujamo pregled izvajalcev monitoringa, ki so v letu 2004 bili usposobljeni za izvajanje analize posameznega parametra in imeli izdano pooblastilo za izvajanje monitoringa odpadnih vod.
| Talij |
Erico, Korlab Mežica, ZZV MB, ZZV NM |
| Telur |
Erico, ZZV MB, ZZV NM |
| Titan |
Erico, ZZV MB, ZZV NM |
| Volfram |
ZZV MB |
| Kationski tenzidi |
ZZV MB, ZZV NM |
| Triklorobenzen |
ZZV MB |
| PAO |
ZZV KP, ZZV MB, ZZV NG, ZZV NM |
| Polarna org. topila |
ZZV KP, ZZV MB, ZZV NG, ZZV NM |
|
Kje so na voljo podatki o emisijah snovi pri odvajanju odpadnih vod iz (industrijskih) naprav in komunalnih čistilnih naprav?
|
Podatki o emisiji snovi in toplote (onesnažil) pri odvajanju odpadnih vod iz industrijskih naprav in komunalnih ter skupnih čistilnih naprav, ki so zavezane k izvajanju obratovalnega monitoringa odpadnih vod po Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod (Uradni list RS, št. 74/07) se sprejemajo in obdelujejo na Agenciji RS za okolje.
Industrijske naprave
Od leta 2000 se podatki o obratovalnem monitoringu industrijskih napravvodijo v elektronski obliki (=bazi podatkov). Zato so ti podatki navoljo tudi v elektronski obliki. Seznam industrijskih naprav je navoljo na naši domači strani pod rubriko: Naprave>Industrijske naprave>Seznam.
Del podatkov iz obratovalnih monitoringov industrijskih naprav, odleta 2000 naprej je na voljo na naši domači strani, pod rubriko: Naprave>Industrijske naprave>Podatki.
Zadnji razpoložljivi podatki o emisijah se nanašajo na leto 2005.
Komunalne in skupne čistilne naprave
Od leta 1998 se podatki o obratovalnem monitoringu komunalnih ali skupnih čistilnih naprav vodijo v elektronski obliki (=bazi podatkov). Zato so ti podatki na voljo tudi v elektronski obliki. Seznam čistilnih naprav z osnovnimi podatki o njihovi velikosti in upravljalcih je na voljo na naši domači strani pod rubriko: Naprave>Čistilne naprave>Seznam.
Del podatkov iz obratovalnih monitoringov komunalnih ali skupnih čistilnih napravah, od leta 1998 naprej je na voljo na naši domači strani, pod rubriko: Naprave>Čistilne naprave>Podatki. Zadnji razpoložljivi podatki o emisijah se nanašajo na leto 2005.
|
Kako izračunamo oz.ocenimo emisijski delež oddane toplote (8. člen Splošne uredbe)? |
Navodila v pomoč pri ocenitvi emisijskega deleža oddane toplote najdete v datoteki.
|
Dne 18.08.2007 je nov Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07) v izvajanje analiznih preskusov odpadnih vod za izbrane parametre vnesel določanje v (ne)raztopljeni obliki. Zanima me ali je za začetek izvajanja teh preskusov predvideno prehodno obdobje, glede na to, da se letošnji obratovalni monitoring izvaja že osem mesecev ali pa je potrebno z njimi začeti takoj? Zanima me tudi ali je potrebno in na kakšen način ocenjevati prekoračevanje dovoljenih vrednosti za rezultate v (ne)raztopljeni obliki. Kako se bodo navajali analizni rezultati v letnem poročilu o obratovalnem monitoringu? Ali bomo, kot do sedaj navajali analizne rezultate po parametrih za homogenizirane vzorce ali pa bo potrebno navesti rezultate za vse tri oblike (homogeni vzorec, topna in netopna oblika)?
|
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07: v nadaljevanju: nov Pravilnik) v primerjavi s prej veljavnim (zdaj razveljavljenim) Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00 in 106/01; v nadaljevanju: star Pravilnik) glede izvajanja analiznih preskusov odpadnih vod za izbrane parametre v (ne)raztopljeni obliki ni prinesel nobenih sprememb. Vsebina petega odstavka 17. člena novega Pravilnika je namreč identična vsebini tretjega odstavka 12. člena starega Pravilnika. Prav tako je opomba pod Prilogo 2 v novem Pravilniku enaka opombi pod Prilogo 3 v starem Pravilniku, pri čemer gre (ne glede na različno oznako priloge) v obeh primerih za vsebinsko enako prilogo. Dejansko torej nov Pravilnik ne uvaja novosti pri določanju parametrov v odpadni vodi. V tem smislu se parametri, ki so v Prilogi 2 novega Pravilnika označeni z zvezdico, določajo tako kot doslej. Oznaka pomeni zgolj opozorilo, da se ti parametri določajo v homogenem vzorcu, ki zajame raztopljene in neraztopljene snovi. Hkrati to pomeni, da se tudi analizni rezultati prikazujejo enako kot doslej, prav tako pa nespremenjeno ostaja tudi vrednotenje emisij.
|
|
Okoljevarstvena dovoljenja |
Za katere komunalne čistilne naprave, upravljavcu ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave glede emisij v vode po Zakonu o varstvu okolja?
|
Po določilih drugega odstavka 16. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote v vode pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) upravljavcu ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave glede emisij v vode, če:
- gre za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja manjšo ali enako 50 PE za katero izvajanje obratovalnega monitoringa zagotavlja izvajalec občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (= izvajalec javne službe) ali
- gre za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE, ki:
- ne odvaja prečiščenih komunalnih odpadnih vod posredno v podzemne vode (=ponikanje v tla) in
- ni na vodovarstvenem območju in
- ni na prispevnem območju kopalnih voda (ki so določena v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07)) in
- za katero izvajanje obratovalnega monitoringa zagotavlja izvajalec javne službe.
|
Kakšni so nadaljni ukrepi in postopki oziroma kaj se bo zgodilo, če obstoječa komunalna čistilna naprava ne obratuje v skladu s predpisi (prekoračenje mejnih vrednosti parametrov za izpust) in posledično za to napravo ne bo mogoče pridobiti OVD?
|
V kolikor neka komunalna čistilna naprava ne obratuje v skladu s predpisi, je potrebno v vlogi navesti, kako bo čistilna naprava ukrepala, da bo delovala v skladu s predpisi. V sedmem odstavku 15. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) je določeno, da se izdajo okoljevarstvenega dovoljenja zavrne, če iz k vlogi priložene dokumentacije sledi, da upravljavec naprave ne more zagotoviti izpolnjevanje pogojev za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. Za konkreten odgovor bi bilo potrebno več podatkov.
|
Ali je potrebno v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja za zamenjavo kotla (moč 525Kw) - prej kurilno olje, zdaj zemeljski plin - v hotelski kotlovnici (temperatura vode v sistemu CK je 60/80°C) pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po uredbi, ki velja za naprave, ki imajo emisije v vode?
|
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz naprav za hlajenje ter naprav za prizvodnjo pare in vroče vode (Uradni list RS, št. 28/00) velja za naprave, ki proizvajajo paro ali vročo vodo in v skladu s 3. členom iste uredbe je kotlovnica naprava, ki proizvaja:
- vodno paro pri tlaku, ki je višji od zračnega tlaka
- vročo vodo s temperaturo, ki presega 80 stopinj C
Torej za kotlovnico, ki proizvaja vročo vodo temperature 80 stopinj C, ta uredba ne velja in okoljevarstveno dovoljenje ni potrebno.
|
V skladu s šestim odstavkom 15. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) mora dokumentacija, priložena k vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave glede emisij v vode vsebovati vse podatke in izračune ter mnenja upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne ali skupne ČN. Kaj naj bi vsebovalo mnenje upravljalca javne kanalizacije in komunalne ali skupne čistilne naprave?
|
Predvidena vsebina mnenja upravljalca javne kanalizacije in komunalne ali skupne čistilne naprave je podrobneje opredeljena v dokumentu, ki ga lahko prenesete in pogledate tukaj!
|
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, (Ur. l. RS 47/05 in 45/07), je skorajda ukinila termin hladilnih vod – omenja ga samo v zvezi z obrati za ravnanje z odpadki – ali se šteje, da so hladilne vode po novem industrijske vode, ki se obravnavajo po uredbi o napravah za hlajenje?
|
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) ne ukinja hladilnih vod kot industrijskih odpadnih vod. V 2. členu te uredbe je v točki 13.2. definirano, da so industrijske odpadne vode tudi hladilne odpadne vode. Potrebno pa je preveriti, če določene hladilne odpadne vode zapadejo pod Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz naprav za hlajenje ter naprav za proizvodnjo pare in vroče vode (Uradni list RS, št. 28/00).
|
Ali je za čistilno napravo, ki je del IPPC naprave, treba pridobiti separatno OVD po postopku iz 68. ali iz 82. člena ZVO? Primer je rekonstrukcija in dograditev čistilne naprave - čistilna naprava za gnojevko, za katero ni potrebna presoja vplivov na okolje, je pa v okviru farme prašičev, ki je IPPC zavezanec.
|
Če je čistilna naprava del IPPC naprave, je zanjo potrebno pridobiti okoljevarstveno doovoljenje skladno z 68. členom ZVO-1-UPB1.
|
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, (Ur. L RS 47/05 in 45/07), v svoji definiciji o komunalnih odpadnih vodah pravi, da se šteje za komunalne odpadne vode tudi industrijska voda, ki odgovarja določenim pogojem. V katerih primerih to velja? Ali – glede na to, da je ta določba v uredbi, ki ureja temeljna vprašanja – velja za vse takšne vode ne glede na dejavnost, ki se v industrijskem obratu oz. obratu storitvene dejavnosti, ali so tu kakšne izjeme? Ali potem za odvajanje takšne vode rabimo kakšno dovoljenje? Ali se dovoljenje nanaša na odvajanje ali obrat oziroma čistilno napravo? Ali ima definicija vrste vode, ki se odvaja, pri tem kakšno vlogo?
|
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) v 2. členu, v točki 13.1. definira, da se industrijska odpadna voda lahko šteje kot komunalna odpadna voda, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, letna količina 4000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določene v prilogi 3 iste uredbe. Da se industrijska odpadna voda lahko uvrsti v komunalno odpadno vodo, morajo biti izpolnjeni vsi kriteriji.
|
Kdo je dolžan pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave glede emisij v vode po 82. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-odl US in 33/07-ZPNačrt)?
|
Skladno z 82. členom Zakona o varstvu okolja je potrebno za obratovanje naprave ali za vsako večjo spremembo v obratovanju pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če se v njej izvaja dejavnost, ki povzroča emisije v zrak, vode ali tla in so zanjo predpisane mejne vrednosti emisij. Naprava je nepremična ali premična tehnološka enota, za katero je določeno, da lahko povzroča obremenitev okolja, ker v njej poteka eden ali več določenih tehnoloških procesov in na istem kraju drugi z njimi neposredno tehnološko povezani procesi, ki lahko povzročajo obremenitev okolja.
Naprave, ki povzročajo emisije v vode oziroma v tla (v primeru da se odpadne vode odvajajo posredno v podzemne vode = ponikajo) in za katere je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje so predvsem:
-
Naprave, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo, neposredno v površinske vode ali posredno v podzemne vode
-
Komunalne ali skupne čistilne naprave, ki odvajajo odpadno vodo neposredno v površinske vode ali posredno v podzemne vode
-
Zadrževalniki, čistilne naprave ter lovilci olj padavinske odpadne vode.
V primeru, da gre za novo napravo ali spremembo v obratovanju naprave, je potrebno okoljevarstveno dovoljenje pridobiti pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred obratovanjem te naprave. Upravljavci obstoječih naprav morajo vlogo za okoljevarstveno dovoljenje vložiti najkasneje do 10.10.2006, dovoljenje pa pridobiti najkasneje do 10. 10. 2009. Obstoječe naprave so tiste, ki so 28. maja 2005 že obratovale ali do tega datuma že pridobile gradbeno dovoljenje.
|
Za katere naprave, ki odvajajo industrijske odpadne vode, upravljavcu ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave glede emisij v vode po Zakonu o varstvu okolja?
|
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-odl. US in 33/07-ZPNačrt; v nadaljevanju: ZVO-1) v 82. členu določa, da mora upravljavec naprave, ki povzroča emisije v vode, za katere so predpisane mejne vrednosti, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD). Naprave, ki za svoje obratovanje potrebujejo OVD glede emisij v vode so natančneje definirane v 15. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote v vode pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07), v 16. členu citirane uredbe pa so navedene izjeme, za katere OVD ni potrebno.
A. Pridobitev OVD za napravo, ki odvaja industrijske odpadne vode, ni potrebna kadar:
-
je letna količina industrijske odpadne vode iz naprave manjša od 12.000 m3 in se industrijska odpadna voda iz naprave odvaja v javno kanalizacijo, ki se zaključi z obstoječo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo več kot 2.000 PE oz. je v operativnem programu Vlade RS za to javno kanalizacijo predvidena izgradnja komunalne čistilne
-
naprave z zmogljivostjo več kot 2.000 PE ing
-
gre za:
- pretakališče goriv, bencinski servis, servis motornih vozil, avtopralnico, dekonzervacijo vozil ali skladiščenje, razgradnjo in reciklažo odpadnih vozil ali
- napravo (pretočnega ali obtočnega) hladilnega sistema, kotlovnico ali
- objekt ali napravo za pripravo vode ali
- pralnico ali kemično čistilnico tekstilij ali
- obrat za proizvodnjo živil živalskega izvora (klavnico) ali kafilerijo ali
- proizvodnjo, predelavo in konzerviranje mesa in mesnih izdelkov,predelavo mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov, predelavo sadja inzelenjave, proizvodnjo hrane in globoko zmrznjene zelenjave, predelavokrompirja, proizvodnjo krmil rastlinskega izvora, proizvodnjo ribjihizdelkov ali
- napravo za proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, proizvodnjo mineralnih vod, piva in slada ali
- objekt reje domačih živali.
Za obratovanje industrijske naprave iz 3. točke ni potrebno pridobiti OVD glede emisij v vode samo kadar sta hkrati izpolnjena tudi oba pogoja iz točk 1. in 2.
B. Upravljavcu ni potrebno pridobiti OVD za obratovanje lovilca olj, ki čisti industrijsko in padavinsko odpadno vodo iz tal bencinskih servisov ali tal servisov motornih vozil, če:
-
je lovilec olj kot gradbeni proizvod načrtovan, preskušen in označen s skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode in
-
ni zgrajen na kraju samem in
-
je površina tal bencinskih servisov ali tal servisov motornih vozil s katere se industrijska in padavinska odpadna voda odvaja v oljni lovilec manjša od 5 ha in
-
se odpadna voda iz lovilca olj odvaja v javno kanalizacijo.
C. Ne glede na prej zapisano upravljavcu tudi ni treba pridobiti OVD za obratovanje naprav v katerih poteka zdravstvena dejavnost (osnovna, specialistična in bolnišnična) ter laboratorijska, zdraviliščna, lekarniška ali veterinarska dejavnost, če se odpadna voda (ne glede na njeno letno količino) odvaja v javno kanalizacijo, ki se zaključi z obstoječo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo več kot 2.000 PE oz. je v operativnem programu Vlade RS za to javno kanalizacijo predvidena izgradnja komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo več kot 2.000 PE.
Industrijske naprave za katere velja Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04, 71/07 in 122/07) se ne štejejo za izjeme, zaradi česar mora upravljavec za njihovo obratovanje obvezno pridobiti OVD (po 68. členu ZVO-1).
|
Kdaj je potrebno pridobiti OVD za emisije v vode za komunalno čistilno napravo - pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, pred pričetkom gradnje ali pred izdajo uporabnega dovoljenja?
|
Za novo komunalno čistilno napravo je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje pred pričetkom gradnje.
|
|
Okoljske dajatve |
Kakšna je cena enote obremenitve voda za leto 2008? |
Cena za enoto obremenitve voda za leto 2008 je 26,4125 EUR in je določena v Sklepu o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2008 (Uradni list RS, št. 8/08).
|
V občini z nekaterimi vodovodi še vedno gospodarijo krajevne skupnosti. Kdo je v teh primerih zavezanec za okoljsko dajatev zaradi odvajanja odpadnih voda? |
Plačevanje okoljske dajatve določa Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 123/04, 142/04-popravek, 68/05, 77/06, 71/07, 85/08). Glede na to uredbo se okoljsko dajatev plačuje zaradi onesnaževanja okolja, ki je posledica odvajanja komunalnih odpadnih voda, ne glede na to, ali se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijo, greznico ali individualno ČN, in ne glede na vrsto vodooskrbe (torej tudi ne glede na to, kdo je upravljalec sistema vodooskrbe).
Okoljsko dajatev obračunava izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; ta je tudi zavezanec za plačilo le-te v državni proračun oz. tisti, ki lahko uveljavlja oprostitev plačila, v kolikor sredstva nameni za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja voda (t.j. za gradnjo/sanacijo čistilnih naprav in kanalizacij).
Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na področju lokalne skupnosti je torej izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. V kolikor v občinskih pravnih aktih, ki definirajo izvajanje in izvajalca te javne službe, ni izvzetih področij, kjer se ta služba ne opravlja, je potrebno okoljsko dajatev zaračunavati vsem prebivalcem lokalne skupnosti, po določilih, ki so navedena v 9. in 10. členu zgoraj citirane uredbe.
|
Kdo je zavezanec za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja padavinskih odpadnih vod?
|
V skladu s četrtim odstavkom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 123/04, 142/04, 68/05, 77/06, 71/07, 85/08) je zavezanec za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja padavinskih odpadnih vod oseba, ki uporablja več kot tri hektarje utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, ki so namenjene parkiranju ali vzdrževanju vozil, skladiščenju ali izvajanju druge dejavnosti, če površine nimajo statusa javnega dobra. Zavezanec je torej tisti, ki ima več kot 3 hektarje utrjenih površin, ne glede na to kam se padavinske odpadne vode iz njih odvajajo (npr.: v vodotok, v kanalizacijo, …). Okoljska dajatev za odvajanje padavinske odpadne vode se plačuje v znesku 18 enot obremenitve na 1 hektar površine v koledarskem letu.
|
Kdo in na kakšen način lahko uveljavlja oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda za odpadno vodo, ki nastane v kmetijstvu? |
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. list RS, št. 123/04, 142/04-popravek, 68/05, 77/06, 71/07, 85/08 - v nadaljevanju: Uredba) v 3. členu med drugim določa, da se okoljska dajatev ne plačuje za odpadno vodo, ki nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih. V takšnem primeru sploh ne gre za oprostitev plačevanje okoljske dajatve, temveč za ugotavljanje dejstva, ali je uporabljena voda komunalna (okoljsko dajatev se namreč plačuje za odvajanje komunalne odpadne vode) ali pa gre za rabo vode v kmetijske namene, za katero se okoljske dajatve ne plačuje. Uredba natančneje ne opredeljuje načina ugotavljanja teh količin vode niti ne načina ugotavljanja dejstev, da gre za vodo, nastalo in uporabljeno na kmetijskih zemljiščih. Naše stališče, kot pomoč pri pravilnem tolmačenju Uredbe in ravnanju pri določitvi osnov za določitev višine okoljske dajatve, je, da se preveri, ali določen uporabnik razpolaga z zadostnimi kmetijskimi površinami (lastnimi ali najetimi), na katere se gnojevka lahko odvaža glede na število glav živine.
Poleg tega bi morale biti gnojnične jame, v katerih se gnojevka zbira, vodoneprepustne, in se gnojevka iz njih ne sme razlivati po terenu ali v tla. V primeru, da je evidentno, da se gnojevka zbira v neprimernih objektih, pronica v podtalje in podobno, je jasno, da ni zadoščeno kriteriju iz uredbe, ki zahteva, da se odpadna voda uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih.
Ugotoviti bi veljalo tudi, če je objekt za zbiranje gnojevke legalen, torej če ima vsa potrebna dovoljenja po Zakonu o graditvi objektov.
Da bi se okoljska dajatev lahko pravilno obračunala po Uredbi, je potrebno ugotoviti tudi količino posamezne “vrste” vode v primerih, ko se voda ne meri ločeno glede na vrsto rabe vode. Možnosti sta dve. Ali se gospodinjstvo odloči za namestitev posebnega števca za merjenje tiste količine odpadne vode, ki nastane v gospodinjstvu in se šteje za komunalno, ali pa se za komunalno odpadno vodo določi povprečna letna količina porabljene pitne vode na prebivalca, ki je enaka 25 m3. Ta količina se potem odšteje od skupne količine vode in se okoljska dajatev obračuna samo za komunalno odpadno vodo. Izvajalec javne službe v napovedi za odmero okoljske dajatve pristojnemu organu (Agenciji RS za okolje) količino vode, od katere se okoljska dajatev ne plačuje, prikaže v posebni rubriki (po navodilih, ki jih je prejel od naslovnega organa) tako, da se to samodejno upošteva pri odmeri okoljske dajatve. Zaradi preglednosti dokumentacije je primerno, da so podatki o količinah in vrstah odpadne vode pisno ugotovljeni po zgoraj navedenih kriterijih, da bo izvajalec javne službe kot zavezanec za plačilo okoljske dajatve po potrebi lahko utemeljil količine vode, ki jih je navedel v napovedi.
|
Ali sem kot plačnik okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda upravičen do brezplačnega praznjenja in odvoza vsebine greznice v eno od najbližjih komunalnih čistilnih naprav vsako četrto leto? Lokalni izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih vod trdi, da mi te storitve ne more nuditi, ker tehnično ni ustrezno opremljen.
|
Po določilih Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 123/04, 142/04-popravek, 68/05, 77/06, 71/07, 85/08) se za onesnaževanje okolja, ki je posledica odvajanja odpadnih voda, plačuje okoljsko dajatev. Izvajalec lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odvajanje komunalne odpadne vode, tistih uporabnikov, ki so priključeni na omrežje javne kanalizacije ali odvajajo komunalno odpadno vodo skozi greznico ali individualno KČN, breme plačila okoljske dajatve pa prenese na uporabnike svojih storitev.
Po določilih 10. in 11. člena Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08), mora izvajalec javne službe med drugim zagotoviti tudi prevzem blata iz MKČN in obstoječih greznic ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta.
Iz zgoraj povedanega sledi, da je plačilo okoljske dajatve plačilo za onesnaževanje voda in ne pomeni plačila storitve za odvoz grezničnih gošč in čiščenje le-teh na čistilni napravi. Odvoz in čiščenje grezničnih gošč pa je storitev, ki jo mora zagotoviti izvajalec javne službe v okviru izvajanja svoje službe.
|
|
Vrednotenje emisij |
Kako je potrebno razumeti prvi odstavek 14. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, v alineah ki se nanašajo na temperaturo in pH vrednost? Ali je potrebno določilo pri teh dveh parametrih razumeti, kot da je dovoljeno 20 % negativnih rezultatov? Podobno vprašanje se pojavlja tudi pri parametru strupenost za vodne bolhe. |
|
|
V četrtem odstavku 14. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) je določeno, da se za manj kot 8 zaporednih meritev šteje, da je ena meritev enaka 20%, za 8 ali več pa sta dve meritve enaki 20%.
|
V primeru naprave za katero je predpisanih 2, 3, 4, 5, 6 ali 7 letnih meritev »več kot 20% izmerjenih vrednosti« pomeni dve meritvi, v primeru predpisanega letnega števila 8 meritev ali več pa so to tri meritve.
|
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07; v nadaljevanju Uredba) je uvedla novost, da morajo komunalne čistilne naprave (KČN) zmogljivosti med 2.000 in 10.000 PE, ki so na občutljivih območij (definiranih v isti uredbi), zagotoviti terciarno čiščenje najpozneje do konca decembra 2015. V odpadnih vodah iz tovrstnih KČN je poleg doslej zahtevanih parametrov (neraztopljene snovi, amonijev dušik, KPK in BPK5) zato treba določati tudi celotni fosfor in celotni dušik. Glede na dejstvo, da Uredba predvideva 7 letni prilagoditveni rok je vprašanje ali je potrebno že v Poročilu o obratovalnem monitoringu KČN za leto 2007 vrednotiti parametra celotni dušik in celotni fosfor v skladu z mejnimi vrednostmi iz Preglednice 2 Priloge 2 Uredbe ali ne. |
Če je KČN zmogljivosti med 2.000 in 10.000 PE locirana na občutljivem območju, kjer bi se moralo terciarno čiščenje zagotoviti najpozneje do konca leta 2015, pa že ima terciarno stopnjo čiščenja, je potrebno že zdaj vrednotiti tako celotni dušik kot celotni fosfor v skladu s Preglednico 2 Priloge 2 uredbe za KČN.
|
|
|
Novice
Obvestila
O agenciji
English
